Mozaik v Mladinskem centru Hrastnik
Kratka predstavitev Mozaika
Ideja o postavitvi mozaika se je oblikovala v prijateljski likovni skupini, ki je za svoja srečanja iskala primeren prostor. Razumevanje vodstva Mladinskega centra Hrastnik nam je omogočilo, ne samo uporabo prostorov, ampak tudi povezovanje in skupno sodelovanje z mladimi v Hrastniku.
Namen likovne skupine je bil, da prenesemo v prostor del naše ustvarjalne energije zaradi katere se družimo in da se ob tem medgeneracijsko povežemo. Naše delo temelji na spoznavanju lastnih ustvarjalnih zmožnosti, učenju, spoznavanju in sprejemanju vedno novih vedenj in znanj, ki so lahko tudi zabavna, predvsem pa želimo slediti svojim izraznim potencialom, ki nas dopolnjujejo in osrečujejo. Ker se ob tem počutimo notranje izpolnjene in zadovoljne, želimo ta občutenja deliti in prenesti tudi našim prijateljem, znancem in okolici.
Vse to smo želeli združiti v likovnem projektu, ki smo ga naredili v tehniki mozaika, kar se je zaradi izvedbe in namena vsebinske ponazoritve izkazalo za najučinkovitejšo možnost. Mozaik je slikarska tehnika pri kateri barve nadomestijo koščki barvnih kamenčkov, keramike, ogledal, pa tudi deli nekaterih samostojnih elementov. Predmete, ki smo jih v našem primeru uspešno uporabili pri predstavitvi, simbolizirajo prisotnost in dejavnosti hrastniških podjetij, dogodkov in spominskih obeležij, ki so se dogajali v Hrastniški dolini, pa tudi takih, ki nakazujejo njeno svetlo prihodnost.
Reliefno slikarsko delo je veliko cca 16 – 18 m2. Razteza se v prostoru večnamenske dvorane Mladinskega centra Hrastnik in zapolni celoten prostor na njenem odprtem čelnem delu. Ob robu dvorane, ki služi za prehod v naslednje prostore, stojijo tramovi, ki ponazarjajo prehod v rudniškem rovu. Ideja arhitekta je aplicirana naprej na mozaično steno in ponazarja nadaljevanje tega 3 dimenzionalnega rova, ki je na mozaiku sicer nakazan, vendar že tudi vpet v slikarsko pripoved. Na tem tramu je postavljena rudarska svetilka, ki osvetljuje navidezen rov. Okrog nje se kot spomini zbirajo predmeti iz preteklosti rudarstva, rudarske številke, označevalno kladivo, miniaturni jamski vagoni, orodje, tračnice, grški spominski krožnik, spominki iz Francije, kar priča o sodelovanju in prijateljstvu hrastniških rudarjev s „komerati“ tujih dežel. Ne manjka niti glavni prebivalec rudarskih rovov – Perkmandelc. Na desni strani je vključen del Lutkovnega gledališča Hrastnik, ki skupaj s profilno lutko spominja na veličastno skoraj 70-letno obdobje lutk in lutkarstva v Hrastniku.
Črna disketa ohranja spomin na ustanovni sestanek Študentskega kluba, logo Želodkov in glineni reliefi z upodobitvami gasilcev spominjajo na vključevanje mladih in otrok v družbeno dogajanje. Tu je tudi del gasilske opreme, ki je postavljena tako, da povezuje industrijski del z družabnim, kajti gasilci so s svojim delovanjem prisotni povsod.
Če pogledamo mozaik frontalno preko vse dvorane, najprej opazimo progo modrih odtenkov, ki se vije od leve proti desni čez cel mozaik in predstavlja reko Savo. Delci ogledal in različni odtenki modre ponazarjajo njeno valovanje. To dopolnjujejo medalje svetovnih prvenstev slovenskega kajakaša na divjih vodah Petra Kauzerja. Na vodi „plava“ staro veslo, nekaj steklenih račk, ki so jih naredili hrastniški steklopihalci in v vodi tudi tri ribe, največja spodnja simbolizira pramorje, ki je tu valovalo pred okoli 23 do 33 milijoni let.
Na levi strani mozaika so nad podobo reke Save predstavljena delujoča podjetja v dolini. Steklarna Hrastnik s svojimi najnovejšimi in starejšimi proizvodi, stara steklarska pihalna pipa in pripomočki pa spominjajo na proizvodnjo ročno pihanega stekla. Zraven je tudi nekaj primerkov takih izdelkov: roža, labodi, … likovni kontrast med prozornim steklom in ozadjem je poudarjen s belimi prodniki. Kot barvni akcent je postavljena ilustracija Vile Sepi.
Spodaj pod linijo Save, se sive metalne oblike orodij Forsteka zlivajo z temnimi sivimi odtenki, kot da ponazarjajo svojo funkcionalno trdnost in namen. Rumena fuga to še poudarja.
Nad predelom, ki predstavlja Steklarno se nadaljuje predstavitev Tovarne kemičnih izdelkov. Njena karakteristika je ponazorjena z epruvetami različnih velikosti, kar simbolno predstavlja razvoj novih kemičnih izdelkov. Kosi ličil in kozmetike, spominjajo na čase, ko so bili tudi ti vključeni v proizvodnji program. Praznina med barvno nepestrostjo je zapolnjena z kristali heksameta fosfatov, ki so sicer namenjeni mehčanju vode, tu pa s svojo umirjeno svetlo zeleno barvo poudarjajo steklene elemente.
Mozaik tu preide v slap modre pege, ki predstavlja potok Boben in malo bolj desno naprej še ena manjša temnejša modrina predstavlja potok Brnico. Obe se združita v kamnu, ki je del Riklovega mostu, ki je v preteklosti ločeval Hrastnik na spodnji in zgornji del. Med obema so na svetlo zeleni podlagi predstavljeni izdelki in prototipi, ki so jih v Regionalnem tehnološkem centru Zasavje izdelali s tehniko 3D tiskanja oziroma laserskega sintranja. Dejavnost RTCZ je vizionarska, zato so njihovi izdelki postavljeni v območje, ki ponazarja prihodnost.
Spodnji del mozaika predstavlja trdna tla, tudi predel, kjer se pretakajo, vitalne energije Zemlje, kjer so v globinah nastajali premog in fosili. Ponazorjeni so z plemenitejšimi in barvitejšimi marmorji in fugirani z žarečo rumeno, oranžno in rdečo.
Na desni strani je s svojimi izdelki obeleženo nekdanje podjetje svetil Sijaj Hrastnik. Stekleni kristali simbolično nakazujejo spremembe v časovni liniji, vendar ni nujno, da se vsebine zaključujejo za vedno. Lahko se spremenijo in preobrazijo v višje in učinkovitejše namene. To optimistično nakazuje lik Feniksa, ki se vedno znova rodi iz pepela in poleti novim doživetjem naproti.
Osrednji lik mozaika je ženska figura, ki je alegorija Večnosti in je zato hkrati tudi Preteklost in Prihodnost. K nam v prvi plan prihaja iz Neskončnosti, kar je poudarjeno s sinjimi modrimi toni, kar jo sicer ločuje od sedanjosti, ampak je vseeno tudi del nje. Modra barva je barva neba, nebeškega in neskončnosti. Sam lik, odet v tople rdeče barve akcije, je v spodnjem delu skrit za linijo Save in celotnega prvega plana, ki ponazarja trenutni resnični svet in našo preteklost. Zgornji del glava in lasje pa ji sežejo v Sedanjost, ki je že tu. Njen pogled je usmerjen v hrastniški grb, pod katerega okriljem so vsi posamezniki sedanjosti in davnine: Anton Sovre, medalje in dosežki Valterja Moljka, Miha Halcerja, hrastniških strelcev, Fanči Moljk, Vesne Matekelj… Svoj prostor imajo tudi članice Namizno teniškega kluba Hrastnik, fotokamera Simona Tanška, in čebelarji Slovenije. Klarinet Rudarske godbe je usmerjen proti temu pogledu, kot radostna simbioza končnega in neskončnega.
Roka obrnjena navzdol počiva na predelu Save, ki je hkrati vrh, kjer se stikata zemeljska realnost in presežno večnost. V svoji perspektivni skrajšavi proti opazovalcu ponazarja, da do potankosti pozna našo preteklost, vse dogodke in dogajanja.
Njena leva roka je poudarjeno dolga kar nakazuje njeno neskončnost in brezmejnost. V roki nosi spiralno mandalo iz fosilov pramorja kot simbol Večnosti. V sredini mandale je Rudarska borovnica, majhen črn zob praribe roparice, ki se redko najde v rudniku ali na najdišču fosilov. V predelu trupa ima veliko rdeče srce, simbol ljubezni, ki nas prepričuje, da nas čaka svetla in naklonjena prihodnost.
Timsko delo supine Mozaik in prijateljev:
Vesna Babič, Stanka Bantan, Avgust Fišnar, Majda Hribar, Ivica Kovač, Vesna Matakelj, Viktorija Matakelj, Majda Prišel, Ruža Sihur, Marjeta Tomažin, Mili Vovk, Branka Vizler, Irena Zdovc, Joža Zornik.
Severina Trošt Šprogar